EU demokracija
Delovanje EU temelji na predstavniški demokraciji, kar pomeni, da oblast izvajajo izvoljeni predstavniki. Evropski državljani vsakih 5 let izvolimo predstavnike, ki nas zastopajo v Evropskem parlamentu in tako sodelujemo pri oblikovanju politik ter prihodnosti EU.
Evropski parlament
Evropski parlament je edina neposredno voljena institucija v EU, ki zastopa interese državljanov in predstavlja pomemben prostor za politične razprave in sprejemanje odločitev. Uradni sedež ima v Strasbourgu, sedeža pa ima tudi v Bruslju in Luxemburgu.
Delovanje Evropskega parlamenta
Predsednica Evropskega parlamenta
Predsednica nadzira delo Parlamenta ter zagotavlja pravilno vodenje parlamentarnih postopkov. Prav tako predstavlja Parlament v pravnih zadevah in mednarodnih odnosih ter da končno soglasje proračunu EU.
Trenutna predsednica Evropskega parlamenta je Roberta Metsola, ki je bila na mesto predsednice izvoljena januarja 2022. Prihaja iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) in je postala tretja ženska na tem položaju ter najmlajša predsednica parlamenta do zdaj.
Nasledila je Davida Sassolija.
Evropski poslanci
Parlament ima 705 poslancev, ki so voljeni v 27 državah članicah. Število poslancev posamezne države je odvisno od števila prebivalstva te države. Največ poslancev ima Nemčija (96), najmanj pa Malta in Ciper (6). Slovenija ima 8 poslancev (dr. Milan Zver, dr. Milan Brglez, Tanja Fajon, dr. Klemen Grošelj, Romana Tomc, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak).
Evropski državljani poslance volimo na neposrednih volitvah, ki potekajo na vsakih 5 let – naslednje evropske volitve bodo leta 2024. Prve neposredne volitve so potekale leta 1979.
Politične skupine
Evropski poslanci se v Parlamentu združujejo glede na politično prepričanje in ne narodnost. Trenutno je 7 političnih skupin – Poslanska skupina Evropske ljudske stranke, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, Renew Europe Group, Skupina zelenih, Skupina Identiteta in demokracija, Skupina Evropskih konservativcev in reformistov in Skupina Levice.
Za ustanovitev politične skupine je potrebnih 23 poslancev iz vsaj 7 različnih držav. Poslanci lahko pripadajo samo eni politični skupini, lahko pa tudi nobeni – potem jih imenujemo samostojni poslanci. V sejni dvorani poslanci sedijo glede na politično skupino, ki ji pripadajo.
Odbori
Poslanci so razdeljeni v specializirane stalne odbore, ki jih sestavlja med 25 in 81 poslancev s predsednikom, predsedstvom in sekretariatom.
Parlamentarnih odborov je 20, znotraj katerih se pripravlja, spremlja in sprejema zakonodajne predloge. Parlament lahko ustanovi tudi začasne odbore, ki obravnavajo posebna vprašanja.
Delegacije
Delegacije so uradne skupine evropskih poslancev, ki ohranjajo odnose s parlamenti držav, ki niso članice EU, regijami in organizacijami.
Medskupine
Medskupine so namenjene neuradni izmenjavi mnenj med poslanci in civilno družbo. Lahko jo ustanovijo poslanci iz katere koli politične skupine. Niso parlamentarni organi, zato ne morejo izražati mnenja Parlamenta.
Politični organi
Politični organi so odgovorni za organizacijo dela Parlamenta, zakonodajno načrtovanje, parlamentarne predpise, administrativne, finančne, kadrovske in organizacijske zadeve.
Konferenca predsednikov je politični organ EP, ki je odgovoren za organizacijo dela EP in zakonodajno načrtovanje, določanje pristojnosti odborov ter delegacij in njihove sestave ter za odnose z drugimi institucijami EU, nacionalnimi parlamenti in tretjimi državami.
Predsedstvo je organ, ki določa pravila EP in je pristojno za pripravo predhodnega predloga proračuna EP in za urejanje vseh upravnih, kadrovskih in organizacijskih zadev.
Kolegij kvestorjev je pristojen za upravna in finančna vprašanja, ki neposredno zadevajo poslance in njihove delovne pogoje.
Konferenca predsednikov odborov zagotavlja boljše sodelovanje med različnimi parlamentarnimi odbori.
Konferenca predsednikov delegacij usklajuje delo 44 stalnih delegacij.
Več o političnih organih EP si lahko prebereš na tej povezavi.
Pristojnosti Evropskega parlamenta
Zakonodajne pristojnosti
Evropski parlament je skupaj s Svetom EU odgovoren za sprejemanje zakonodaje EU. Večinoma se uporablja redni zakonodajni postopek, kjer sta Svet EU in Parlament enakovredna sozakonodajalca.
Proračunske pristojnosti
V oblikovanje proračuna je EP vključen od začetka, predvsem pri določanju splošnih smernic in načina porabe sredstev. Parlament in Svet EU morata soglasno potrditi proračun EU.
Nadzorne pristojnosti
Evropski parlament ima na voljo vrsto nadzornih pooblastil. Tako lahko nadzoruje delo drugih ustanov, bdi nad ustrezno porabo denarja iz proračuna EU ter pravilno uporabo prava EU. Prav tako izvoli predsednika Evropske komisije in potrdi celoten kolegij.
Evropske volitve
Volitve v Evropski parlament potekajo vsakih pet let, prve neposredne so bile leta 1979. Na evropskih volitvah imamo državljani priložnost se odločiti, kdo bo zastopal naše interese. Slovenski državljani volimo 8 evropskih poslancev, svoj glas pa bomo lahko naslednjič oddali leta 2024.
Nagrade Evropskega parlamenta
Evropski parlament ne sprejema samo zakonodaje, ampak preko različnih nagrad prepoznava tudi odličnost posameznikov in organizacij na področju človekovih pravic, filma, mladinskih projektov, solidarnosti in aktivnega državljanstva.
Nagrada državljan Evrope
Evropski parlament vsako leto podeli nagrado za posebne dosežke na področju medsebojnega razumevanja in tesnejšega sodelovanja med prebivalci EU, čezmejnega sodelovanja, ki krepi evropski duh in spodbujanja vrednot EU in temeljnih pravic.
Nagrada Saharov za svobodo misli
Nagrada Saharov je najpomembnejše priznanje, ki ga EP podeljuje za delo na področju človekovih pravic, predvsem za svobodo izražanja, zaščito pravic manjšin, spoštovanje mednarodnega prava, razvoj demokracije …
Evropska mladinska nagrada Karla Velikega
Nagrada, ki jo podeljuje EP mladim med 16. in 30. letom, ki izvajajo projekte, s katerimi spodbujajo evropsko in mednarodno sporazumevanje in krepijo občutek skupne evropske identitete.
Filmska nagrada LUX
Nagrado EP podeljuje že od leta 2007 s ciljem spodbujanja javne razprave o evropskih temah ter podpiranja distribucije evropskih koprodukcij znotraj EU.
Program Šola ambasadorka EP
Program je namenjen dijakom vseh slovenskih srednjih šol, ki želijo na zabaven in poučen način spoznati delovanje EU in Evropskega parlamenta. V okviru projekta morajo šole pripraviti informacijsko stojnico EU, dogodek ob dnevu Evrope, preučiti gradiva o EU in pripraviti objave za družbena omrežja. Šole, ki uspešno opravijo izzive, pridobijo naziv Šola ambasadorka EP.
Program Šola ambasadorka EP
Program je namenjen dijakom vseh slovenskih srednjih šol, ki želijo na zabaven in poučen način spoznati delovanje EU in Evropskega parlamenta. V okviru projekta morajo šole pripraviti informacijsko stojnico EU, dogodek ob dnevu Evrope, preučiti gradiva o EU in pripraviti objave za družbena omrežja. Šole, ki uspešno opravijo izzive, pridobijo naziv Šola ambasadorka EP.
Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji
Poleg sedežev v Strasbourgu, Bruslju in Luxemburgu je v vsaki državi članici tudi pisarna EP, ki skrbi za pretok informacij med Evropskim parlamentom in ozavešča o EU in evropski parlamentarni demokraciji. Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji (EPLO Slovenija) se nahaja v Hiši EU na Dunajski cesti 20, kjer ima sedež tudi predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
Doživi Evropo v Hiši EU
Doživi Evropo v Hiši EU
