Širitev je proces pridruževanja držav EU. Za članstvo lahko zaprosi katera koli evropska država, ki spoštuje vrednote EU. Postopek za članstvo je zapleten in dolgotrajen, država pa mora izpolnjevati pogoje za članstvo oz. københavnska merila, ki zajemajo delujoče tržno gospodarstvo, stabilne institucije, ki zagotavljajo demokracijo in pravno državo ter sposobnost prevzemanja in izvajanje celotne zakonodaje EU, vključno z enotno valuto.

Države kandidatke so tiste, ki so v postopku prenosa zakonodaje v nacionalno zakonodajo – Albanija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija in Turčija.

Potencialne kandidatke so tiste države, ki še ne izpolnjujejo zahtev za članstvo: Bosna in Hercegovina in Kosovo.

Zgodovinski pregled širitev:

Ustanovne članice: Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Nemčija, Francija in Italija

1973 – Irska, Danska, Združeno kraljestvo (leta 2020 izstopi)

1981 – Grčija

1986 – Španija, Portugalska

1995 – Avstrija, Švedska, Finska

2004 – Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Malta, Ciper

2007 – Romunija, Bolgarija

2013 – Hrvaška

To je območje brez notranjih meja, ki več kot 400 milijonom ljudi zagotavlja, da prosto potujejo brez mejnih kontrol.

Obsega 26 evropskih držav, ki so podpisale schengenski sporazum – 22 držav EU ter štiri pridružene države (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica). Schengenski sporazum je bil prvič podpisan leta 1985 v mestu Schengen.

V schengenskem območju so tako Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Švica.

Trenutno je evro uradna valuta 19 držav članic, ki skupaj tvorijo evroobmočje. Evro uporabljajo Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija.

Za pridružitev evroobmočju morajo države članice izpolnjevati konvergenčna pravila – nizka stopnja inflacije, nizka stopnja obrestnih mer, stabilni tečaji valut, vzdržni položaj javnih financ in skladnost pravnih redov.

Enotni trg je eden največjih dosežkov EU, ki omogoča prost pretok oseb, blaga, storitev in denarja znotraj EU. Evropski državljani lahko študiramo, živimo, nakupujemo, delamo in se upokojimo v kateri koli državi članici ter uživamo v ponudbi izdelkov iz vse Evrope.

Večletni finančni okvir je dogovor o financiranju ključnih prioritet Evropske unije v sedemletnem obdobju in predstavlja okvir za sprejemanje letnih evropskih proračunov. Zagotavlja, da se odhodki unije izvršujejo na urejen način in v mejah njenih lastnih sredstev.

V letnem proračunu EU so določeni vsi odhodki in prihodki Evropske unije za eno leto. Z njim se zagotavlja financiranje politik in programov EU v skladu s političnimi prednostnimi nalogami in pravnimi obveznostmi EU. V letnem poročilu se določijo konkretni zneski za posamezna področja uporabe.

1) Zaščita državljanov in svoboščin

Glavne prednostne naloge na tem področju so učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami, boj proti nezakoniti migraciji in trgovini z ljudmi, dosega dogovora o učinkoviti azilni politiki, zagotavljanje pravilnega delovanja schengenske ureditve, izboljšanje sodelovanja in izmenjave informacij za boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, okrepitev odpornosti EU proti naravnim nesrečam ter zaščita naših družb pred zlonamernimi kibernetskimi dejavnostmi, hibridnimi grožnjami in dezinformacijami.

2) Razvoj trdne in dinamične gospodarske osnove

Glavne prednostne naloge na tem področju so poglobitev ekonomske in monetarne unije, dokončno oblikobanje bančne unije in unije kapitalskih trgov, krepitev mednarodne vloge evra, krepitev kohezije v EU, delovanje pri vseh vidikih digitalne revolucije in umetne inteligence, zmanjšanje razdrobljenosti pri raziskavah, razvoju in inovacijah v Evropi ter zagotavljanje pravične konkurence v EU in na svetovnem prizorišču.

3) Izgradnja podnebne nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope

Glavne prednostne naloge na tem področju so zagotovitev sladnosti politik EU s Pariškim sporazumom, pospešitev prehoda na obnovljive vire in povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje odvisnosti od zunanjih virov energije in vlaganje v rešitve za mobilnost prihodnosti, izboljšanje kakovosti našega zraka in vode, pospeševanje trajnostnega kmetijstva, izvajanje evropskega stebra socialnih pravic na ravni EU in na ravni držav članic ter krepitev podnebnega ukrepanja držav članic.

4) Zastopanje evropskih interesov in vrednot na svetovnem prizorišču

Glavne prednostne naloge na tem področju so podpiranje OZN in ključnih večstranskih organizacij, spodbujanje trajnostnega razvoja in izvajanje agende 2030, sodelovanje s partnerskimi državami na področju migracij, podpiranje evropske perspektive tistih evropskih držav, ki so zmožne in voljne pridružiti EU, razvijanje celovitega partnerstva z Afriko, zagotavljanje ambiciozne in močne trgovinske politike ter tesno sodelovanje z Natom.

Več o strateški agendi EU in glavnih prednostnih nalogah, si lahko prebereš tukaj.

1) Evropski zeleni dogovor

2) Evropa, pripravljena na digitalno dobo

3) Gospodarstvo za ljudi

4) Močnejša Evropa v svetu

5) Spodbujanje evropskega načina življenja

6) Nova spodbuda za evropsko demokracijo.

Več o prednostnih nalogah Evropske komisije si lahko prebereš tukaj.