Kaj je EU?

Evropska unija (EU) je edinstvena gospodarska in politična unija 27 evropskih držav, ki so prenesle del svojih pristojnosti na skupne demokratične institucije.

Kaj je EU?

Evropska unija je edinstvena gospodarska in politična unija 27 evropskih držav, ki so prenesle del svojih pristojnosti na skupne demokratične institucije.

Države članice

EU sestavlja 27 držav članic.

Širitev EU

Širitev je proces pridruževanja držav EU. Za članstvo lahko zaprosi katera koli evropska država, ki spoštuje vrednote EU. Postopek za članstvo je zapleten in dolgotrajen, država pa mora izpolnjevati pogoje za članstvo oz. københavnska merila, ki zajemajo delujoče tržno gospodarstvo, stabilne institucije, ki zagotavljajo demokracijo in pravno državo ter sposobnost prevzemanja in izvajanje celotne zakonodaje EU, vključno z enotno valuto.

Države kandidatke so tiste, ki so v postopku prenosa zakonodaje v nacionalno zakonodajo – Albanija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija in Turčija.

Potencialne kandidatke so tiste države, ki še ne izpolnjujejo zahtev za članstvo: Bosna in Hercegovina in Kosovo.

Zgodovinski pregled širitev:

Ustanovne članice: Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Nemčija, Francija in Italija

1973 – Irska, Danska, Združeno kraljestvo (leta 2020 izstopi)

1981 – Grčija

1986 – Španija, Portugalska

1995 – Avstrija, Švedska, Finska

2004 – Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Malta, Ciper

2007 – Romunija, Bolgarija

2013 – Hrvaška

Schengensko območje

To je območje brez notranjih meja, ki več kot 400 milijonom ljudi zagotavlja, da prosto potujejo brez mejnih kontrol.

Obsega 26 evropskih držav, ki so podpisale schengenski sporazum – 22 držav EU ter štiri pridružene države (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica). Schengenski sporazum je bil prvič podpisan leta 1985 v mestu Schengen.

V schengenskem območju so tako Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Švica.

Evroobmočje

Trenutno je evro uradna valuta 19 držav članic, ki skupaj tvorijo evroobmočje. Evro uporabljajo Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija.

Za pridružitev evroobmočju morajo države članice izpolnjevati konvergenčna pravila – nizka stopnja inflacije, nizka stopnja obrestnih mer, stabilni tečaji valut, vzdržni položaj javnih financ in skladnost pravnih redov.

Enotni trg

Enotni trg je eden največjih dosežkov EU, ki omogoča prost pretok oseb, blaga, storitev in denarja znotraj EU. Evropski državljani lahko študiramo, živimo, nakupujemo, delamo in se upokojimo v kateri koli državi članici ter uživamo v ponudbi izdelkov iz vse Evrope.

Površina in prebivalstvo

Obsega več kot 4 milijone km², v njej pa živi skoraj 450 milijonov ljudi, kar predstavlja približno 6 % svetovnega prebivalstva. Po številu prebivalstva je EU tretja na svetu, takoj za Kitajsko in Indijo.

Vsi državljani držav članic so hkrati tudi evropski državljani, ki lahko koristijo številne ugodnosti, ki jim jih ponuja EU.

Površina in prebivalstvo

Obsega več kot 4 milijone km², v njej pa živi skoraj 450 milijonov ljudi, kar predstavlja skoraj 6 % svetovnega prebivalstva. Po številu prebivalstva je EU tretja na svetu, takoj za Kitajsko in Indijo.

Vsi državljani držav članic so hkrati tudi evropski državljani, ki lahko koristijo številne ugodnosti in pravice, ki jim jih ponuja EU.

Večjezičnost

Evropska unija ima veliko raznolikost kultur kot tudi jezikov, ravno večjezičnost pa je tudi ena od temeljnih načel njenega delovanja.

Ima 24 uradnih jezikov, ki nam omogočajo, da lahko vsi državljani aktivno sodelujemo v zadevah EU in komuniciramo z evropskimi institucijami v svojem maternem jeziku. Tako so institucije državljanom veliko bolj dostopne in pregledne, kar je temelj za uspeh evropske demokracije.

 

 

24 jezikov EU

angleščina

bulgarščina

češčina

danščina

estonščina

finščina

francoščina

grščina

hrvaščina

irščina

italjanščina

latvijščina

litovščina

malteščina

madžarščina

poljščina

portugalščina

romunščina

slovaščina

nizozemščina

nemščina

slovenščina

španščina

švedščina

Evro

Evro je najmočnejši simbol evropskega povezovanja, dnevno ga uporablja več kot 340 milijonov ljudi in je druga najpogosteje uporabljena valuta na svetu. Trenutno je evro uradna valuta v 19 državah članicah, tako imenovanem evroobmočju.

V bančni sistem je bil uveden leta 1999, bankovci in kovanci pa so v obtok prišli leta 2002. Uvedba evra je prinesla številne koristi, zlasti pri potovanju v tujino, opravljanju spletnih nakupov, menjavi valut itd.

 

Evro

Evro je najmočnejši simbol evropskega povezovanja, dnevno ga uporablja več kot 340 milijona ljudi in je druga najpogosteje uporabljena valuta na svetu. Trenutno je evro uradna valuta v 19 državah članicah, tako imenovanem evroobmočju.

V bančni sistem je bil uveden leta 1999, bankovci in kovanci pa so v obtok prišli leta 2002. Uvedba evra je prinesla številne koristi, zlasti pri potovanju v tujino, opravljanju spletnih nakupov, menjavi valut itd.

 

EU proračun

Proračun EU se financira z različnih virov, ki vključujejo prispevke iz držav članic, uvozne dajatve za proizvode iz držav zunaj EU in globe, kadar podjetja ne ravnajo v skladu s pravili EU. Pridobljena proračunska sredstva se namenijo financiranju številnih dejavnosti in delovanju EU. 

Večletni proračun

Večletni finančni okvir je dogovor o financiranju ključnih prioritet Evropske unije v sedemletnem obdobju in predstavlja okvir za sprejemanje letnih evropskih proračunov. Zagotavlja, da se odhodki unije izvršujejo na urejen način in v mejah njenih lastnih sredstev.

Letni proračun

V letnem proračunu EU so določeni vsi odhodki in prihodki Evropske unije za eno leto. Z njim se zagotavlja financiranje politik in programov EU v skladu s političnimi prednostnimi nalogami in pravnimi obveznostmi EU. V letnem poročilu se določijo konkretni zneski za posamezna področja uporabe.

Nobelova nagrada

Leta 2012 je Evropska unija prejela Nobelovo nagrado za svoja prizadevanja za mir, spravo, demokracijo in človekove pravice v Evropi. EU je tako postala prva skupina držav na svetu, ki je prejela to nagrado.

Strateška agenda EU za obdobje 2019-2024

Po evropskih volitvah 2019 je Evropska unija določila več prednostnih področij, ki zagotavljalo smernice za delovne programe institucij EU. Prednostne naloge določi Evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji in voditeljice držav ali vlad EU, z njimi pa se odziva na glavne politične, gospodarska in družbene izzive, s katerimi se srečujemo evropski državljani. Na teh temeljijo tudi prednostne naloge Evropske komisije.

Poglej prednostna področja EU

1) Zaščita državljanov in svoboščin

Glavne prednostne naloge na tem področju so učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami, boj proti nezakoniti migraciji in trgovini z ljudmi, dosega dogovora o učinkoviti azilni politiki, zagotavljanje pravilnega delovanja schengenske ureditve, izboljšanje sodelovanja in izmenjave informacij za boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, okrepitev odpornosti EU proti naravnim nesrečam ter zaščita naših družb pred zlonamernimi kibernetskimi dejavnostmi, hibridnimi grožnjami in dezinformacijami.

2) Razvoj trdne in dinamične gospodarske osnove

Glavne prednostne naloge na tem področju so poglobitev ekonomske in monetarne unije, dokončno oblikobanje bančne unije in unije kapitalskih trgov, krepitev mednarodne vloge evra, krepitev kohezije v EU, delovanje pri vseh vidikih digitalne revolucije in umetne inteligence, zmanjšanje razdrobljenosti pri raziskavah, razvoju in inovacijah v Evropi ter zagotavljanje pravične konkurence v EU in na svetovnem prizorišču.

3) Izgradnja podnebne nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope

Glavne prednostne naloge na tem področju so zagotovitev sladnosti politik EU s Pariškim sporazumom, pospešitev prehoda na obnovljive vire in povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje odvisnosti od zunanjih virov energije in vlaganje v rešitve za mobilnost prihodnosti, izboljšanje kakovosti našega zraka in vode, pospeševanje trajnostnega kmetijstva, izvajanje evropskega stebra socialnih pravic na ravni EU in na ravni držav članic ter krepitev podnebnega ukrepanja držav članic.

4) Zastopanje evropskih interesov in vrednot na svetovnem prizorišču

Glavne prednostne naloge na tem področju so podpiranje OZN in ključnih večstranskih organizacij, spodbujanje trajnostnega razvoja in izvajanje agende 2030, sodelovanje s partnerskimi državami na področju migracij, podpiranje evropske perspektive tistih evropskih držav, ki so zmožne in voljne pridružiti EU, razvijanje celovitega partnerstva z Afriko, zagotavljanje ambiciozne in močne trgovinske politike ter tesno sodelovanje z Natom.

Več o strateški agendi EU in glavnih prednostnih nalogah, si lahko prebereš tukaj.

Poglej prednostne naloge Evropske komisije

1) Evropski zeleni dogovor

2) Evropa, pripravljena na digitalno dobo

3) Gospodarstvo za ljudi

4) Močnejša Evropa v svetu

5) Spodbujanje evropskega načina življenja

6) Nova spodbuda za evropsko demokracijo.

Več o prednostnih nalogah Evropske komisije si lahko prebereš tukaj.

EU v številkah

Kampanjo so pripravili prostovoljci skupnosti skupajsmo.eu.