Ena izmed šestih temeljnih vrednot Evropske unije je solidarnost, ki je prisotna tudi v pravnem okviru EU, pa tudi kot ustaljena tradicija v nekaterih državah članicah. Solidarnost med državami članicami je prisotna že od samega začetka evropskega povezovanja in še dodatno utrjuje medsebojne vezi.

Trenutna situacija s pandemijo je prizadela vse države članice enako in pokazala pomembnost solidarnosti in dobila nov zagon. Kljub temu, da se države članice same doma spopadajo s posledicami covid-19 krize, pa so v duhu solidarnosti priskočile na pomoč tudi druga drugi, kjer je bilo to najbolj potrebno, ter zagotovile storitve, specializirano osebje in medicinsko opremo. V času pandemije se je evropska solidarnost predvsem pokazala pri zdravljenju bolnikov, razvoju in financiranju cepiva, souporabi medicinske opreme in vračanju evropskih državljanov domov. Poleg tega je EU v okviru mednarodne solidarnosti pripravila načrte za podporo prizadevanjem partnerskih držav v boju proti pandemiji in zagotovila finančno pomoč za deset partnerskih držav.

S solidarnostnimi politikami se odpravljajo neravnotežja znotraj EU in zagotavljajo pomoč manj razvitim regijam in gospodarskim panogam v težavah. Ena najpomembnejših solidarnostnih politik je regionalna in kohezijska politika, ki financira regionalne razvojne projekte gospodarstev, financiranje poklicnega usposabljanja in pomoč pri iskanju zaposlitve, financiranje prometne infrastrukture in okoljskih projektov. Druga politika je skupna kmetijska in ribiška politika, kjer je že od leta 1957 cilj, kmetom zagotoviti primeren življenjski standard in stabilizirati trge.

Hiter razvoj digitalne tehnologije krepko spreminja svet na vseh življenjskih področjih in v vseh poslovnih panogah. Digitalna prihodnost Evrope je eden izmed ciljev Evropske unije, ki bo zagotovil, da bo digitalna preobrazba koristila državljanom in gospodarstvu. Pandemija covida-19 je proces digitalizacije še dodatno pospešila in pokazala pomembnost tega področja. Digitalizacija spodbuja izobraževanje in raziskave, ustvarja nova delovna mesta, povečuje konkurenčnost in pomaga pri preoblikovanju gospodarstva. Slednje je še posebej pomembno pri cilju podnebno nevtralne EU do leta 2050.

Evropska komisija bo v kratkem predstavila konkretne cilje in ambicije EU na digitalnem področju do leta 2050. Prav tako se je Komisija odločila, da bo to »digitalno desetletje« Evrope. Treba je okrepiti digitalno suverenost EU in se osredotočiti na varovanje podatkov, napredno tehnologijo in dobro infrastrukturo.

Glavni izzivi in hkrati cilji na področju digitalizacije, ki so jih sprejeli voditelji in voditeljice EU na izrednem zasedanju Evropskega sveta oktobra 2020 so:

• spodbujanje evropskega razvoja naslednje generacije digitalnih tehnologij, tudi superračunalnikov in kvantnega računalništva, blokovne verige in na človeka osredotočene umetne inteligence
• razvoj zmogljivosti v strateških digitalnih vrednostnih verigah, zlasti mikroprocesorjev, pospešeno uvajanje zelo visoko zmogljivih in varnih omrežnih infrastruktur, tudi optičnih in 5G, po vsej EU
• krepitev zmožnosti EU, da se zaščiti pred kibernetskimi grožnjami
• sprostitev celotnega potenciala digitalnih tehnologij za doseganje ambicioznih okoljskih in podnebnih ciljev EU
• nadgradnja digitalnih zmogljivosti v izobraževalnih sistemih

Evropska unija je med prvimi v boju proti podnebnim spremembam prav tako ima ene izmed najvišjih okoljskih standardov na svetu. EU ima ključno vlogo pri spodbujanju trajnostnega razvoja na svetovni ravni, zato je zelena rast v središču politike EU. Evropska komisija je leta 2020 v okviru evropskega zelenega dogovora predlagala prvi evropski podnebni zakon, ki bo uzakonil cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Znotraj tega so si EU in države članice zadale jasne cilje, ki naj bi jih dosegli do leta 2050, to so:

• varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala EU, kjer želi EU zagotoviti zdrava tla in prst za pridelavo hrane, svežo in pitno vodo, čist zrak.
• prehod EU v zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri, kjer želi EU poiskati drugačne gospodarske modele, ki bi omogočali blaginjo brez škodovanja okolju.
• zaščita državljanov EU pred okoljskimi pritiski in tveganji za zdravje in dobro počutje, kjer želi EU zmanjšati posledice onesnaževanja, ki so lahko zelo nevarne za zdravje ljudi.
• postati podnebno nevtralno gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov, ki se navezuje na cilj Pariškega sporazuma, da se dvig globalne temperature omeji pod 2 °C.

Zaščita okolja in inovacije prispevajo k ustvarjanju novih zaposlitvenih možnosti, kar spodbuja nadaljne naložbe. S pomočjo skladov EU se prispeva k zaščiti in ohranitvi naravnih bogastev, kot so voda, narava in biotska raznovrstnost, čist zrak ali surovine. Naložbe se usmerjajo v posodobitev in prilagoditev infrastrukture, ki je potrebna za čiščenje odpadne vode in ravnanje z odpadki (npr. recikliranje), pa tudi ukrepe za spremljanje stanja okolja ali razvoj zelene infrastrukture. Okolje na ta način postane vir gospodarske rasti in novih zaposlitvenih možnosti, ki so pomemben dejavnik pri prehodu v zeleno gospodarstvo.