Področja politik EU
EU deluje na različnih področjih od carine do enotnega trga in nam tako omogoča številne ugodnosti in pravice, ki zagotavljajo kakovostno življenje. Razišči politike ter odkrij pristojnosti EU na različnih področjih.
Carina
Človekove pravice in demokracija
Davki
Energija
Enotni trg
Humanitarna pomoč in civilna zaščita
Izobraževanje
Usposabljanje in mladi
Kmetijstvo
Konkurenca
Kultura
Okolje
Podjetništvo in industrija
Pravosodje in temeljne pravice
Promet
Raziskovanje in inovacija
Zunanja in varnostna politika
Razvoj in sodelovanje
Regionalna politika
Trgovina
Varnost hrane
Zaposlovanje in socialne zadeve
Zdravje
Pristojnosti EU
Evropska unija lahko ukrepa samo na tistih področjih, na katerih so ji države članice to dovolile. Kdo pravno ureja katero področje je natančno določeno v pogodbah EU.
Izključna pristojnost
Pravimo, da ima EU izključno pristojnost na tistih področjih, na katerih lahko le EU sprejema zakonodajo. Vloga držav članic je na teh področjih omejena po večini le na uveljavljanje sprejete zakonodaje.
EU ima izključno pristojnost na naslednjih področjih:
– carinska unija
– pravila konkurence za enotni trg
– monetarna politika za države evrskega območja
– trgovina in mednarodni sporazumi
– morske rastline in živali (v okviru skupne ribiške politike)
Deljena pristojnost
Na nekaterih področjih lahko zakonodajo sprejemajo EU in države članica. Članice lahko na teh področjih zakonodajo sprejemajo samo v primeru, da EU ni predlagala zakona oziroma se je odločila, da ga ne bo.
Deljeno pristojnost ima na področju enotnega trga, zaposlovanja in socialnih zadev, ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, kmetijstva, ribištva, okolja, varstva potrošnikov, prometa, vseevropskega omrežja, energetike, varnosti in pravic, javnega zdravja, raziskav in vesolja ter razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.
Izključna pristojnost držav članic
Na naslednjih področjih imajo države članice izključno pristojnost za sprejemanje zakonodaje. To pomeni, da na teh področjih EU nima pristojnosti za sprejemnje zakonov, lahko samo podpre, uskladi in dopolne ukrepe držav članic.
– javno zdravje
– industrija
– kultura
– turizem
– izobraževanje in usposabljanje
– civilna zaščita
– upravno delovanje
Kako poteka zakonodajni postopek?
Večina zakonodaje v EU se sprejema v rednem zakonodajnem postopku. Pri tem sodelujejo Evropska komisija, ki predlaga zakonodajo ter Evropski parlament in Svet EU, ki enakovredno odločata o njenem sprejetju.
Redni zakonodajni postopek
Za sprejemanje zakonodajnih aktov se uporabljajo različni zakonodajni postopki, odvisno od vrste in vsebine zakonodajnega predloga. Največkrat se uporablja redni zakonodajni postopek, poznan tudi kot postopek soodločanja. Glavna zakonodajalca sta Evropski parlament in Svet EU.
Potek rednega zakonodajnega postopka:
1. Evropska komisija poda predlog zakonodaje EP in Svetu EU.
2. Predlog gre v prvo obravnavo. EP najprej obravnava predlog in ga sprejme ali pa vanj vnese spremembe.
3. Nato Svet EU pregleda predlog in stališča EP, nato pa sprejme stališča (sprejeta zakonodaja) ali pa predlog vrne v drugo obravnavo.
4. EP ponovno obravnava predlog in stališča Sveta EU – stališča lahko odobri (zakonodaja je sprejeta), zavrne (postopek se konča) ali pa predlaga spremembe.
5. Predlog se nato vrne v obravnavo Svetu EU, ki lahko odobri spremembe (zakonodaja je sprejeta) ali pa ne odobri (skliče se upravni odbor).
6. Če je besedilo, o katerem se uskladi spravni odbor, v tretji obravnavi sprejemljivo za obe instituciji, je zakonodajni akt sprejet.
Kako poteka zakonodajni postopek?
Večina zakonodaje v EU se sprejema v rednem zakonodajnem postopku. Pri tem sodelujejo Evropska komisija, ki predlaga zakonodajo ter Evropski parlament in Svet EU, ki enakovredno odločata o njenem sprejetju.
Redni zakonodajni postopek
Za sprejemanje zakonodajnih aktov se uporabljajo različni zakonodajni postopki, odvisno od vrste in vsebine zakonodajnega predloga. Največkrat se uporablja redni zakonodajni postopek, poznan tudi kot postopek soodločanja. Glavna zakonodajalca sta Evropski parlament in Svet EU.
Potek rednega zakonodajnega postopka:
1. Evropska komisija poda predlog zakonodaje EP in Svetu EU.
2. Predlog gre v prvo obravnavo. EP najprej obravnava predlog in ga sprejme ali pa vanj vnese spremembe.
3. Nato Svet EU pregleda predlog in stališča EP, nato pa sprejme stališča (sprejeta zakonodaja) ali pa predlog vrne v drugo obravnavo.
4. EP ponovno obravnava predlog in stališča Sveta EU – stališča lahko odobri (zakonodaja je sprejeta), zavrne (postopek se konča) ali pa predlaga spremembe.
5. Predlog se nato vrne v obravnavo Svetu EU, ki lahko odobri spremembe (zakonodaja je sprejeta) ali pa ne odobri (skliče se upravni odbor).
6. Če je besedilo, o katerem se uskladi spravni odbor, v tretji obravnavi sprejemljivo za obe instituciji, je zakonodajni akt sprejet.
.
